Joga v vsakdanjem življenju - uradna slovenska stran

Dihalne vaje - naravna pot do zdravja

Dejan Kupnik, dr. med.
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze.
(certificiran inštruktor JVVŽ)

2003/Oktober/20

Uvod
Znanost joge je eden od največjih zakladov, kar smo jih podedovali od naših prednikov. Z vadbo joge, njenih telesnih položajev in dihalnih vaj ne skrbimo samo za naše fizično zdravje marveč bogatimo tudi naš notranji svet. Tudi v sodobni znanosti se vedno bolj odkrito srečujemo z izsledki joge, ta prispevek pa bo govoril o pranajami.

Dihalni procesi vplivajo na naše zdravje
Dejstvo je, da večina ljudi ne diha pravilno. Večji del časa dihamo hitro in površno brez popolne uporabe najpomembnejše dihalne mišice, trebušne prepone. Zakaj je ta mišica tako pomembna? Deli prsno od trebušne votline in pri vsakem vdihu potuje navzdol v trebušno votlino in širi prsni koš v vse smeri (poleg ostalih dihalnih mišic). S tem gibanjem omogoči pri vdihu vdor zraka v vse predele pljuč, pritisk v trebušni votlini se pri vdihu poveča, zaradi tega pa se trebušni organi nekoliko stisnejo. Pri izdihu ta pritisk ponovno pade in to izmenično nihanje pritiska v trebušni votlini poskrbi za boljši krvni obtok v trebušnih organih. Če dihamo na popoln način, potem so tudi ti učinki večji. Vplivamo na pospešitev prebave, trebušni organi pa so bolje prekrvljeni in s tem omogočimo njihovo boljše delovanje in regenerativne sposobnosti. To se še posebej pozna v primeru trebušne slinavke, katere boljše delovanje preprečuje nastanek sladkorne bolezni v starejši dobi. Ker se pri vdihu istočasno veča pritisk v trebušni votlini in manjša pritisk v prsni votlini, nastane med tema votlinama razlika v pritiskih, kar omogoči hitrejši in močnejši tok krvi iz trebuha v prsni koš proti srcu. To posledično krepi srčno-pljučni sistem in če še upoštevamo, da ob tem dihamo globlje, vidimo, da vdihnemo tudi večje količine zraka in izdatneje obogatimo kri s kisikom kot pri površnem dihanju.

Dihalne vaje kot preventiva proti nastanku rakastih bolezni
Vemo, da je danes v hrani mnogo snovi, ki podaljšujejo rok trajanja in izboljšujejo okus. Žal je veliko teh snovi tudi potencialno rakotvornih. Če so te snovi dalj časa v stiku s sluznico prebavil, potem imajo tudi več možnosti za svoje uničujoče delovanje. Žal je današnja prehrana, ki vsebuje veliko mesnih in mastnih izdelkov, takšna, da z upočasnjevanjem prebave omogoča tem prehrambenim dodatkom daljši stik s črevesno sluznico in delovanje v smislu nastanka rakastih sprememb. Kot je bilo dokazano, da je kajenje v pozitivni vzročni povezavi s pljučnim rakom, je v sodobni medicinski literaturi tudi vedno več podatkov, da je mesna in mastna prehrana v pozitivni povezavi z rakom na širokem črevesu in danki. Z redno, sproščeno fizično aktivnostjo, dihalnimi vajami s popolnim načinom dihanja in zauživanjem hrane z dosti dietnimi vlakninami (vegetarijanske diete), pospešujemo črevesno peristaltiko in onemogočimo potencialno rakotvornim snovem daljši stik s črevesno sluznico in posledično nevarno delovanje. Drugi varnostni dejavnik pa predstavlja izboljšanje delovanja imunskega sistema, ki ga dosežemo z rednimi dihalnimi vajami in telesno aktivnostjo. V našem telesu vsak dan nastaja vsaj sto rakastih celic, ki jih naš imunski sistem, dokler je organizem še zdrav, učinkovito odstrani. Z izboljšanjem oziroma krepitvijo našega krvnega obtoka, omogočimo tudi tkivom, ki skrbijo za imunski odgovor, boljšo regeneracijo in posledično boljše delovanje.

Izboljšanje dihalne kapacitete
Ko stojimo, je v zgornjih delih pljuč v pljučnem žilju manjša količina krožeče krvi in precej večja količina v spodnjih delih pljuč, še posebej pod nivojem srca. Razlog za to je razlika v hidrostatskih pritiskih v posameznih delih pljuč v stoječem stanju telesa. Tako je v delih pljuč nad srcem prekrvavitev boljša le med srčnim iztisom. Z izvajanjem jogijskih telesnih vaj se lahko temu problemu izognemo, in sicer z izvajanjem vaj v ležečem položaju. Takrat so pritiski v pljučih izenačeni in posledično je tudi prekrvavitev enakomerna v vseh delih pljuč. Med fizično aktivnostjo se tudi sicer v kateremkoli položaju v zgornjih delih pljuč prekrvavitev poveča tudi do sedemkrat, v spodnjih pa do trikrat. Če ob tem tudi pravilno in na popoln način dihamo, omogočamo telesu sprejem večjih količin kisika. Seveda ima tudi kri svoje končne zmožnosti glede sprejemanja kisika, a vseeno z vsem omenjenim sprejemamo večje količine kisika kot sicer.

Vpliv dihanja na delovanje živčnega sistema
Dihalne vaje vplivajo na uravnovešanje krvnega tlaka, nekateri podatki pa kažejo na to, da redno izvajanje pranajame v kombinaciji z asanami pomaga zmanjšati število epileptičnih napadov in njihovo trajanje, če se že pojavijo pri pacientih, ki se zdravijo zaradi epilepsije (Cochranova knjižnica študij). To se zgodi tudi zaradi vpliva dihalnih centrov v našem možganskem deblu na okoli ležeče živčne strukture, ki pošiljajo impulze v druge dele možganov. Z uravnotežanjem in umirjanjem teh aktivnosti, je tudi možnost za nastanek epileptičnega napada manjša. Prav tako je opazen harmonizirajoči učinek na živčne strukture, ki so odgovorne za uravnavanje lakote, sitosti, spolnih aktivnosti, žeje, s tem pa je dosežen vpliv na ostale, tudi podzavestne mehanizme delovanja našega osrednjega živčevja. To nam na koncu omogoča našo lastno kontrolo tudi nad temi primordialnimi, v podzavestnem svetu shranjenimi nagoni. Dokazano je bilo, da naši možgani ne samo uravnavajo dihalni ciklus oz. odprtost ene ali druge nosnice, marveč lahko tudi sami z dihanjem skozi eno ali drugo nosnico vplivamo na delovanje možganov. Tako z dihanjem skozi levo nosnico vzburjamo desno možgansko poloblo in parasimpatični avtonomni živčni sistem, z dihanjem skozi desno nosnico pa levo možgansko poloblo in simpatični avtonomni živčni sistem (za več glej drugi članek o pranajami). Z vplivom na simpatični živčni sistem (dihanje skozi desno nosnico) vplivamo na dvig krvnega tlaka, z vplivom na parasimpatični živčni sistem pa omogočamo zniževanje krvnega tlaka.

Dihalne tehnike: za in proti
Dihalnih tehnik je v sistemu Joga v vsakdanjem življenju veliko in so povezane z določenimi stopnjami sistema. Vse imajo samo pozitivne učinke ob upoštevanju navodil. Ne glede na vse pa moramo vedno začeti z osnovnimi dihalnimi vajami, ki nam pomagajo učiti se pravilnega načina dihanja in imajo že same po sebi zelo sproščujoč učinek na telo in duha. Če se teh tehnik učimo počasi in stopenjsko, omogočamo telesu, da se učinkovito prilagodi na nove vzorce dihanja brez kakršnihkoli težav. Če pa že na začetku začnemo izvajati napredne dihalne tehnike brez prejšnje priprave, se telo kaj hitro upre, dihalni centri delujejo neuravnovešeno in pojavi se občutek pomanjkanja zraka, razne mentalne napetosti, pospešen utrip srca, nespečnost in drugo. Namesto umiritve dobimo še večjo zmedo in to vse zaradi lastne neučakanosti. Učenje dihalnih vaj je stopenjski proces, tako kot vse ostalo na tem svetu. Tudi hišo začnemo graditi pri temeljih in ne pri oknih. Najprej se torej naučimo pravilnega načina dihanja, ko se pri vdihu najprej izboči trebuh in nato prsni koš, pri izdihu pa pasivno in sproščeno sprosti prsni koš in nato še trebušna stena. Ni potrebno vdihovati do skrajnih zmožnosti, samo nekoliko globlje kot sicer, počasneje vendar sproščeno. Prav tako je dobro, če je izdih enkrat daljši kot vdih, s čemer se bližamo naravnemu razmerju med vdihom in izdihom. Če torej vdih traja 4 sekunde, traja izdih 8 sekund. Seveda tega ne smemo početi na silo, ampak postopoma in sproščeno. Z rednim izvajanjem tudi dihalni centri kaj hitro (tudi v nekaj dneh do tednih) prevzamejo nov način dihanja in kmalu se takšno dihanje odvija tudi podzavestno, brez naše volje, ko delamo druge stvari. Bolje je dihati skozi nos, saj ob tem zaradi aktivacije t.i. nosno-pljučnega refleksa (nasopulmonalni refleks) dihamo globlje, kot če bi dihali skozi usta, pri dihanju skozi nos pa se zrak tudi prečisti, ovlaži in segreje. Osnovne dihalne tehnike, kot je izmenično dihanje skozi levo in desno nosnico (nadi sodan pranajama), kjer diha ne zadržujemo, so nasplošno primerne za vse, ki seveda niso v stanju kakšne akutne bolezni. Pranajame, ki vključujejo hitro izdihovanje, niso primerne za tiste, ki imajo motnje srčnega ritma, angino pektoris, visok krvni pritisk, nenormalno razširjenje glavne žile odvodnice (aorte), nenormalna razširjenja (anevrizme) možganskih arterij, akutne okužbe ali posledično zastrupitev (sepso), vročinsko stanje kateregakoli vzroka, akutni astmatski napad ali poslabšanje kroničnega bronhitisa. Tudi tisti po trebušni operaciji v zadnjih treh mesecih ali z že razvitimi kilami v področju trebušne stene, naj ne bi izvajali pranajam s forsiranim izdihom, posebna previdnost pa velja še po srčnem infarktu, kar vsekakor zahteva podrobno posvetovanje z izbranim zdravnikom. Obstajajo tudi pranajame, kjer se dih zadržuje, niso pa primerne za tiste, ki imajo težave z motnjami srčnega ritma, angino pektoris, visok krvni tlak, povečan znotrajočesni pritisk ali nenormalnosti žilnih sten aorte in možganskih arterij. Ljudje, ki se zdravijo zaradi astme in/ali kroničnega bronhitisa, imajo največ od pranajame z izmenjujočim se dihanjem skozi levo in desno nosnico (nadi sodan), ki pa je seveda ne smejo izvajati v stanju akutnega poslabšanja bolezni. Za tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni, je najprimernejša dihalna tehnika vdihovanje skozi nos in izdihovanje skozi usta, z odprtimi očmi približno pet minut, dva do trikrat na dan.

Zaključek
Z učenjem pravilnega načina dihanja (počasneje, nekoliko globlje kot sicer in sproščeno) lahko zelo pozitivno vplivamo na uravnoteženo delovanje našega psihofizičnega telesnega ustroja. To posledično izboljšuje kvaliteto življenja in omogoča napredek na vseh ravneh. Jogijske tehnike so tako močne, da lahko spremenijo strukturo fizičnega, kar se v primeru zelo naprednih jogijev vidi tudi po smrti. Namreč obstaja zelo veliko opisov, ko so telesa teh ljudi ostala v nespremenjenem stanju tudi dolgo po smrti, celo stoletja, brez vidnih znakov razkrajanja. Njihova telesa so ostala v stanju podobnem mumifikaciji, vendar brez uporabe kakršnihkoli konzervirajočih snovi. Mnogi ta fenomen pripisujejo ravno močnim učinkom dihalnih tehnik.

[Članek je bil odprt 12039-krat]

>> Povej prijatelju za to stran! <<


	Povzetek
	Z učenjem pravilnega načina dihanja (počasneje, nekoliko globlje kot sicer in sproščeno) lahko zelo pozitivno vplivamo na uravnoteženo delovanje našega psihofizičnega telesnega ustroja. To posledično izboljšuje kvaliteto življenja in omogoča napredek na vseh ravneh.


	Kazalo
	Uvod Dihalni procesi vplivajo na naše zdravje Dihalne vaje kot preventiva proti nastanku rakastih bolezni Izboljšanje dihalne kapacitete Vpliv dihanja na delovanje živčnega sistema Dihalne tehnike: za in proti Zaključek


	Podobni članki
	Dihalne vaje v očeh znanosti (2003/12)


		(c) Copyright 1997-2008. Vse pravice pridržane.