Prav vsi si želimo, da bi bili zdravi, zadovoljni ter srečni in vsi si na svoj način prizadevamo, da bi to dosegli. Vendar so prav dandanes ljudje po vsem svetu bolj kot kdajkoli v zgodovini človeštva podvrženi stresom in napetostim, ki jih ne morejo več obvladovati. V jalovih poskusih, da bi se umirili, se zatekajo k pomirjevalom, uspavalnim tabletam, alkoholu in še čemu.
Joga nas uči, da lahko dosežemo mir in zadovoljstvo samo tako, da uravnovesimo naše celotno bitje na vseh ravneh obstoja. Vemo, da je človek večplastno bitje: sestavljajo ga fizično telo, mentalno telo, subtilno telo in kavzalno telo. Če hočemo doseči zdravje in zadovoljstvo, moramo uravnotežiti vse aspekte našega bitja. In prav to nam omogočajo metode in tehnike joge: sistematično in postopoma nas preko telesnih položajev (asane), dihalnih vaj (pranayama), sproščanja, poglabljanja vase in pozitivnega načina mišljenja vodijo k fizičnemu zdravju, umiritvi duha, spoznavanju samega sebe in opuščanju vseh iluzij in predsodkov, ki nam onemogočajo, da bi resnično polno zaživeli.
Joga je izrazito praktična pot - vse moramo spoznati in doseči sami. Zdravja, sreče in zadovoljstva nam ne more nihče podariti, ne moremo jih kupiti, niti pridobiti s kakšnim zunanjim sredstvom. Ležijo namreč v nas samih in sami jih moramo najti in uresničiti.
Na poti spoznavanja samega sebe se srečujemo z našimi notranjimi občutki in lastnostmi, ki se jih včasih niti ne zavedamo, in ki so lahko dobri ali slabi. Rečeno je, da je pot joge težja od borbe vojščaka-heroja, saj se jogi spopada z notranjimi sovražniki kot so poželenje, jeza, navezanost, pohlep, ljubosumnost in ponos. Pri tem nam pomaga razumevanje in sprejemanje samega sebe brez obsojanja ter opuščanje vsega, kar nas kakorkoli utesnjuje.
Joga je sistem vaj in metod, ki nas, če jih izvajamo z zaupanjem, disciplino in trdno odločenostjo, pripeljejo do razsvetljenja, samouresničitve. Te vaje in tehnike so del prastare zakladnice znanja, ki se že tisočletja prenaša od duhovnih učiteljev na učence.
Joga ima več poti, ki pa so med seboj neločljivo povezane. Na vsaki točki razvoja je, v odvisnosti od človekove naravnanosti, primerna določena oblika jogijske discipline. Karma joga je pot predanega in nesebičnega dela za dobrobit vseh živih bitij, Bhakti joga je uresničenje ljubezni in predanosti vzvišenim ciljem, Gjana joga je razvoj znanja o bivanju in razumevanje njegovih zakonov, Radža joga pa je sestavljena iz tehnik in vaj, s katerimi večamo potenciale našega telesa, razuma in duha ter tako tlakujemo pot do spoznanja.
