Začetki segajo v leto 1972, ko je mlad indijski jogi in svami po imenu Mahešvarananda pripotoval v Evropo, natančneje v London, s skromno prtljago in veliko nalogo - predstaviti jogo Evropejcem v vseh njenih razsežnostih in jo približati njihovemu sodobnemu načinu življenja. Iz Anglije ga je pot vodila v druge države, predvsem srednje in vzhodne Evrope. Še v istem letu se je za stalno naselil na Dunaju, kjer je začel poučevati in voditi tečaje. Ob spoznavanju potreb in načina življenja zahodnjakov je začel razvijati pristop k jogi, ki bi jim najbolj ustrezal - nastal je sistem vadbe, ki ga je poimenoval preprosto Joga v vsakdanjem življenju. S tem je želel poudariti, da joga ni nekaj oddaljenega, rezerviranega za posebneže in indijske puščavnike, temveč jo lahko s pridom vadi vsakdo ob normalnih obveznostih in polni udeležbi v življenju sodobne družbe. Joga v vsakdanjem življenju se tudi upravičeno imenuje sistem, saj je vadba razporejena v osem stopenj, ki se izjemno premišljeno nadgrajujejo.

Za poučevanje Svamija Mahešvaranande so postopoma zvedeli posamezniki, ki jih je joga zanimala, tako iz Avstrije kot tudi iz sosednjih držav. Nekateri od njih so Svamidžija povabili v svoj kraj, razširili informacije, organizirali prva predavanja in tečaje. Prav kmalu Svamidži ni več mogel sam voditi vseh tečajev v Avstriji, na Češkoslovaškem, Madžarskem in Jugoslaviji. Zainteresirane posameznike je pripravljal za inštruktorsko delo, organizatorji tečajev pa so se pričeli povezovati v društva. Že od vsega začetka je Svamidži poudarjal, da je pomembno, da se vsi, ki poučujejo jogo po sistemu JVVŽ, držijo istih tehnik in načel. Glavni razlog je v tem, da bi vadba sicer izgubila svojo učinkovitost. Poleg tega je enotnost vadbe v vseh tečajih in centrih pomembna tudi zaradi medsebojnega in skupnega izpopolnjevanja vadečih in vaditeljev. Če način vadbe ni enoten, to namreč v veliki meri otežuje prenos izkušenj.

Ta načela se izkazujejo za vedno bolj pomembna, tem bolj ko se Joga v vsakdanjem življenju širi in postaja znana in priljubljena po vsem svetu. Že leta 1990 je za povezovanje vseh aktivnosti centrov in društev JVVŽ v različnih državah Svamidži ustanovil mednarodno krovno organizacijo The International Sri Deep Madhavananda Ashram Fellowship s sedežem na Dunaju. Poleg koordinacije vadbe, izobraževalnih in založniških dejavnosti v sistemu JVVŽ danes vodi tudi humanitarne projekte ter razne pobude za mir v svetu, človekove pravice, zaščito okolja in vseh bitij, strpnost, spoštovanje in svobodo med religijami, kulturami in narodi. Med njene redne aktivnosti sodita tudi izdajanje elektronskega glasila Yoga in Daily Life News in organizacija potovanj v Indijo.

Malce dolgo ime same ustanove kaže na njen mednarodni značaj, poleg tega pa vsebuje še ime Svamidžijevega učitelja Madhavanande, na katerega željo se je sploh odpravil v Evropo (Sri Deep sta besedici, ki se v Indiji uporabljata kot izraz spoštovanja pred imeni izjemnih, samouresničenih osebnosti). Nadalje vsebuje še besedo ašram, ki v Indiji pomeni samostan oz. kraj za duhovno delo, ter angleško besedo 'fellowship' - le-ta se redko pojavlja kot ime organizacije, a če bi pogledali v slovar, bi videli, da verjetno ni bila izbrana naključno, saj pomeni 'skupnost ljudi z enakimi interesi, dejavnostmi, čustvi in izkušnjami; druženje enakih in prijateljev; tovarištvo'.

V duhu takšnih vrednot je v letu 1999 Fellowship, kot ga na kratko imenujemo, dal pobudo za globalni program zbiranja sredstev za žrtve pogubnega ciklona v indijski državi Orissa ter za lokalne humanitarne projekte v državi Radžasthan (program štipendiranja šolarjev, zdravstveno varstvo, oskrbo z vodo in gasilsko službo). V času po velikih konfliktih in terorističnih dejanjih v svetu je organiziral Medreligijske molitve za mir v svetu, ki so se odvile v večjih mestih v skoraj vseh državah, v katerih je danes prisotna JVVŽ: Avstriji, Španiji, Nemčiji, Franciji, Hrvaški, Sloveniji, Madžarski, Češki, Slovaški, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Južnoafriški republiki, Novi Zelandiji in Indiji.

V letu 2002, ki je bilo jubilejno, trideseto leto Joge v vsakdanjem življenju v Evropi, je bil Fellowship še posebno aktiven. Pri stotinah centrov in društev, tisočih tečajev ter več desettisočih vadečih je prišel čas za spremembe in novo raven organiziranosti. Ta vključuje nov sistem pridobivanja licenc za poučevanje JVVŽ, ki bo zagotavljal predvsem enotnost in kakovost, pa tudi natančen pregled (ki omogoča statistične raziskave) in lažje medsebojne stike ter sodelovanje različnih društev. Vse delovanje organizacij JVVŽ je seveda neprofitno - njihov prihodek se namenja izključno vzdrževanju in širjenju vadbenih in izobraževalnih programov in ustanov ter humanitarnim projektom. Sprejet je bil tudi nov statut Fellowshipa; nova pravila delovanja poudarjajo odprtost ter enakopravnost in ustrezno zastopanost vseh članskih organizacij. Tridesetletnico obstoja Joge v vsakdanjem življenju je Fellowship obeležil tudi z organizacijo velike mednarodne konference 'Mir v svetu in sporočilo Mahatme Gandhija.', ki se je odvila v oktobru 2002 na Dunaju.

>> Povej prijatelju za to stran! <<